Začnite se zavedati svojih misli, izbirajte jih zelo pazljivo in se pri tem zabavajte, kajti vi ste mojstrovina vašega življenja. Vi ste Michelangelo vašega življenja. Kip Davida, ki ga oblikujete, ste vi sami. In to počnete s svojimi mislimi. Joe Vitale
Joe Vitale je avtor uspešnice Prebudite se v srečo. Določeno poglavje v knjigi namenja tudi svoji osebni poti, v kateri je prispel od brezdomca do prebujenega milijonarja. Kaj sploh pomeni prebujeni milijonar? Vitale na to odgovarja: »Na kratko to pomeni, da te denar ne skrbi, na dolgo pa, da si pomirjen s seboj, s financami in da se trudiš za spremembe v svojem življenju, v skupnosti in svetu. V resnici je vse odvisno le od tega, ali smo sproščeni in pomirjeni – z denarjem.« Seveda avtor do tega ni prišel čez noč, ampak korak za korakom, po 30ih letih branja, učenja in majhnih preobratov. Zagotovo pa verjame, da je iz brezdomca postal večkratni milijonar ter svetovno slavni pisec, ker je vztrajno sledil svojim sanjam. Zanimiva in še kako resnična je njegova trditev, da ne obstajajo uspehi »čez noč«, kot jih morda vidi zunanji opazovalec, ampak pri vsakem posamezniku – za katerega se zdi, da je obogatel, ozdravel ali spremenil svoje življenje čez noč – obstaja leta ali celo desetletja dolga pot določenih sprememb, ki jih je bilo potrebno vnesti v razmišljanje, čustvovanje, delovanje, verovanje. Vitale poudarja, da sta ključnega pomena na tej poti sprememb: preobrat od miselnosti žrtve do miselnosti soustvarjalca svojega življenja in »oči, ki verjamejo vate«, torej nekdo, ki brezpogojno verjame vate in v tvoj uspeh, ko še sam sebi ne zaupaš.
Na nas odločilno vplivajo prepričanja
Poudarja, da na nas odločilno vplivajo prepričanja o denarju, ki jih med odraščanjem prevzamemo od staršev, družbe, šolskega sistema, vlade, medijev,… Da živimo z miselnostjo žrtve, najlažje ugotovimo na način, da se vprašamo: »Koga krivim za to, da je v mojem življenju nekaj narobe? Da ni nič tako kot bi moralo biti? Da se nič ne zgodi tako kot si želim?« Če so to drugi, pomeni, da živimo z miselnostjo žrtve in za svoje življenje ne sprejemamo polne odgovornosti, ampak gledamo okrog in s prstom kažemo na druge. Bistveno je, da se zavedamo, da nismo krivi za težave, ki jih imamo, le odgovorni smo zanje. Vitale poudarja: »Niste krivi, le odgovorni.« Ko prevzamemo odgovornost, nismo več žrtve, ampak se okrepimo, dobimo nadzor nad svojim življenjem in napredujemo, kar je tudi naš cilj tega življenja. Avtor prav tako poudarja pomen ciljev, ki si jih zadamo. Cilj je naša trditev o tem, kakšno življenje bi radi imeli. Tako predlaga, da stavek začnemo odločno: »Moj cilj je…..« S tem naredimo dve stvari: poravnamo telo in um, da spet gledata v isto smer (oz. naša zavest, podzavest in vsi telesni procesi gredo v isto smer) in zgodi se to, da v Vesolje pošljemo znamenje in to se praktično spremeni, da nam cilj uresniči. Zgoraj povedano najlažje ponazorimo s primerom človeka, ki gre v knjižnico in ne ve katero knjigo išče, ta se bo potikal naokrog in izgubljal čas ter energijo, ker je brez cilja. Tisti pa, ki pride v knjižnico in točno pozna avtorja in naslov knjige, mu bo takoj jasno, do katere police mora zaviti, da dobi želeno knjigo. Ne izgublja niti časa niti energije, ampak mu je popolnoma jasno, v katero smer mora, čemu se bo posvetil in kateri je njegov cilj.
Tatjana Baligač (prirejeno po Joe Vitale: Prebujenje v srečo)